Tokrat ni smo šli z jadrnico ampak z ptovalno barko Linssen, ki s svojo potovalno hitrostjo 7 NM ne porabi preveč nafte. V 6 dneh smo naredili za cel val 202 navtičnih milj.

Morje je bilo primerno toplo za kopanje

Cel teden je bilo mirno morje, umes kakšen dan kaka kapja dežja, edino zadnji dan je bil male močnejši veter in nekaj več dežja.

Poročilo:

Tole lepo frizuro z imenom kanjuku tomato - zrel paradajz sem našel na internetu. Kljub temu, da sem ljubitelj paradajzev, nebi želel punce s tako frizuro.
Še vedno padam na dolgolaske. (Lahko se kakšna javi)

Ne maram pakiranja, ne gre samo z brisačo kot Ford Perfect in Artur Dent, ker ne štopam po galaksiji.¹

Ponavadi pakiram v zadnjem trenutku, čeprav si delam opombe za stvari že kak teden pred odhodom. Imam tudi nekakšen stalen spisek stvari za sabo na jadranje, ki je že tako zastarel, da piše gor fotoaparat in film. Seboj vzamem aparat, stativ, kak filter in nekaj kartic ter rezervnih baterij

Moje obvezne stvari za na barko:

Potni list, kopalke in kondom – če se barka potopi daš potni list v kondom, da ni moker. Seveda so za to primerne tudi razne aqua diht vrečke, a to je bolj zabavno.

Vžigalice, sveča, krema za sonce in telo, sončna očala, kapa zimska in poletna, jadralske rokavice, kljukice za perilo, odpirač konzerv in buteljk, moder mornarski nož. Od družabnih iger je primeren lesen šah, ker plava na vodi.

Boljše je bit poscan kot moker, morje je še mrzlo

Ponavadi imam po neki stari taborniški navadi vsega preveč seboj, polovico oblačil sploh ne uporabim, čeprav poskušam bit racionalen in z minimalističnm pristopm. Jadralne jakne imam po dve, da lahko eno posodim kaki mokri deklici.
Ker ponavadi moški ne uporabljamo stranišča in lulamo čez ograjo, imam za vsak slučaj cel komplet vsega za preoblečt, če čofnem v morje.

Hrana je tudi del spiska, brez Domačice se težko izpluje, kaka buteljka Sladkega Muškata za ob večerji pri sveči. Nutela in marmelada za palačinke, konzerve, vrečke juhic, makaroni….

Ker gre za dopust računalnik ostane doma, bo pa v torbi kaka knjiga.

Gumijasti škorni pridejo prav, če je dež ali za na kak otok z ovcami ali če so slučajno kače.

Brez lastnih morjevidov in GPSa ne grem, imam označene stvari, kot so dobre gostilne, primerna sidrišča, dodatne nevarnosti…

Nepremočljiv nahrbtnik za nepremočljive stvari in torba za vse ostalo. Ponavadi v tem promajskem nepredvidljivem vremenu bolj prav pridejo tople stvari, dobro je da na barki nisi omejen s prtljago, kot pri nizkocenovnih letalskih družbah.

Tudi skiro je del obvezne opreme za hitro premikanje po otokih.

Kaka tekoča stvar za jutranje pranje zob prav pride.

Medvedek, da me ne bo strah ponoči in v burji.

Kar sem pozabil, pa nimam.

1. Douglas Adams – Štoparski vodnik po galaksiji

S pomladjo in toplim manj deževnim vremenom rumeni škornji niso več tako aktualni. Ker so mi lanski poletni čevlji začeli cvetet, kot pomladne rožice je čas za nakup novih. Moja najljubša barva je oranžna a razmišljal sem o zeleni barvi. Kot estet, fotograf, grafični oblikovalec sem pregledal barvne trenda za sezono poletja 2013 je med barvami so tudi zelene – Emerald PANTONE 17-5641 in Grayed Jade PANTONE 14-6011

TBS zeleni čevlji so bili še najboljši približek modnim zelenim, ki sem ga dobil na moškem oddelku prodajalne obutve. Čevlji so za povrh vsega še z oranžnim podplatom in notranjostjo po barvni lestvici Nectarine PANTONE 16-1360

Grem zjutraj pred službo na tržnico po jagode za malico in kupim še Lust paradjz. Mali češnjevi paradižniki prav lepo pašejo skupaj z jagodami.

Ljubljana, še preden začnejo kuhat kavopo lokalih.

Da je to svinjarija je že res, a še večja je, da tud kapljica jegrčka ni ostala.

Sobota se je začela z dežjem, a se je zjasnilo v momentu, ko sem odšel od doma v mesto v rumenih škornjih in jadralski dežni jakni. Ker sem kot star tabornik pripravljen na vse, sem škorne kamlu zamenjal s supergami iz nahrbtnika in po kavi zbasal še jakno vanj. Prav lepo je videt svojo senco, ki jo je povzročila tista svetla stvar na nebu, ki smo jo že vsi čakali.

Tudi prodaja marel se je z prvimi sončnimi žarki ustavila. Nekateri so jih še sušili na soncu preden jih pospravijo.

Na Prešernovem trgu je bil festival bosanske hrane, in sem si privoščil krompirušo in za sabo še zeljanico, baklavicam sem se raje odpovedal, da ne poči trebušček.

Seveda, se obisk tržnice ne more končat brez nakupa vsaj malo paradajza.

Popoldanski del sonca sem izkoristil še na sprehodu v Tivoliju, kjer sem si s težavo prisvojil prosto klopco ter s knjigo in slušalkami v ušesih opazoval kako prihaja vedno več ljudi na sevž zrak lovit sončne žarke.

rumeni škorni

Z mojim nakupom rumenih škornov za dež se siguno začenja obdobje sončnega vremena. Vseeno sem si privoščil sprehod – čofotanje po lužah. Vse to sem tudi posnel in s tem stestiral še video na fotoaparatu Sony RX100 o katerem sem že pisal.

Ima vse elemnte nekega tradicionalnega velikonočnega zajtrka: šunka, jajce, hren, za dodatek še olivo, sir in paradižnikovo omako, seveda tudi zajtka ni brez kruha, tudi del pizze je testo, podobno kot kruh. Letos nisem pojedel nobenega pirha, potice, koščka šunke, čokoladnega zajca niti kinder jajčka.

Nisem veren in me velikonočni prazniki ne zanimajo, letos sem še posebej nastrojen proti cerkvi, zaradi slabih izkušenj z verno osebo. V času velike noči se je praznovalo že pred prihodom krščanstva, kot “poganski” praznik. Praznovanje izvira iz starih Asircev in Babiloncev, ki so v tem času slavili boginjo Ištar – Ishtar. Boginjo seksa vojne, ljubezni, plodnosti, (v rimski mitologiji to vlogo prevzame Venera) zato je ta praznik vezan na luno. Praznuje se na prvo nedeljo po pomladni polni luni.

Kot neveren bi verske praznike zamenjal za stare 2. januar, 2. maj, 29 november.